V zadnjem času smo bili tudi na našem področju priča številnim poplavam, ki so ljudem povzročile veliko preglavic, hkrati pa so ponekod povzročile tudi znatno gmotno škodo. Ob tem pa je vredno omeniti, da padavinske vode oz. posledično poplavljanje vodotokov ni edini vir vdora vode. Do poplave lahko pride tudi zaradi poškodovane napeljave, vdora zunanje vode kot posledice poškodovane hidroizolacije ali vlage kot posledice bivanja.

Mnogo ljudi je prepričanih, da so lesene hiše ob poplavah še dodatno ranljive in so posledice poplav v tovrstnih hišah še hujše kot sicer, kar pa ne drži. Navedeno potrjujejo tudi izkušnje, ki jih imamo, ko smo našim naročnikom pomagali odpravljati posledice poplav, ki so jih prizadele. Nesporno je, da vlaga, ki je posledica poplav škodi leseni konstrukciji Marlesovih objektov, ter uničuje izolacijo v objektu, vendar les bistveno lažje posušimo kot ostale gradbene materiale, izolacijo pa zlahka in hitro zamenjamo, zato je sanacija lesenih montažnih objektov po poplavah bistveno enostavnejša, hitrejša ter učinkovitejša kot sanacija klasično grajenih objektov.

V primeru poplavljenega objekta stene saniramo tako, da do najvišje višine vode odstranimo mavčno vlaknene plošče in namočeno izolacijo. Mavčno vlaknene plošče, ki so obloga sten, so sicer dovzetne za vpijanje vlage, vendar vlago tudi oddajo in jih je možno posušiti, če niso bile dolgo izpostavljene vodi. V primeru, da to ni možno, jih zamenjamo do tiste višine, do katere je segala voda. Pred ponovnim nameščanjem izolacije in mavčno vlaknenih plošč po naravni poti ali s pomočjo razvlaževalcev oz. sušilcev na vlažnost pod 20 % posušimo leseno konstrukcijo objekta, nato vstavimo suho izolacijo in stene zapremo s suhimi mavčno vlaknenimi ploščami. Po tako enostavnem postopku dejansko dosežemo popolno suhost sten objekta in nadaljnje kvalitetno bivanje v njem, kar je popolnoma neprimerljivo z dolgotrajnim in obsežnim sušenjem namočenih opečnih ali betonskih zidakov ter zidanih ometov, kjer je postopek sanacije bistveno dolgotrajnejši, posledično pa tudi manj uspešen, saj je bivanje v vlažnem objektu skoraj neizogibno.

Običajno pa pride pri poplavah tudi do navlažitve talnih oblog in estrihov. Sanacija le-teh se izvede z razvlaževalci oz. sušilci, lahko tudi na način, da se talna obloga odstrani, ter se estrihi posušijo s sušilci oz. razvlaževalci, lahko pa se ob stenah objekta tudi odstranijo, tako da se lahko dostopa do lesenih vencev objekta, ki se nato zlahka posušijo na vlažnost pod 20 %. Nato se v odstranjenem delu estrihi ponovno izvedejo, položi se talna obloga in popolna sanacija poplavljenega objekta je zaključena, objekt pa je navkljub poplavi popolnoma suh.

Spodnje fotografije prikazujejo primer popolne sanacije Marlesovega objekta, ki je bil prizadet v poplavah.