10. 12. 2020

Na kakšnih temeljih zgraditi novo hišo?

Na začetku poti do vaše sanjske hiše, se večkrat pojavi dilema, kako izvesti temeljno ploščo. V kolikor boste armiranobetonsko ploščo izvedli v lastni režiji, vam pri Marlesu priskrbimo vse izrise, popise, armaturni načrt ter nudimo vso potrebno podporo v primeru vprašanj in dilem. 
Veliko strank zanima, zakaj mora biti temeljna plošča sploh izolirana? In katero toplotno izolacijo izbrati? 

Pravo rešitev oz. izbiro toplotne izolacije je najbolje poiskati za vsako hišo oz. objekt individualno. Sama potrebna debelina izolacije se določi na osnovi PHPP izračuna, ki jo za vsak objekt posebej pripravijo pri Marlesu. Pri tem je treba seveda upoštevati tudi vse smernice in zakonodajo, saj bo sčasoma dovoljena le še gradnja skoraj nič-energijskih stavb.

Pasovne temelje je zamenjala temeljna blazina (plavajoča plošča)

Po definiciji so temelji konstrukcijski element, ki prenaša obtežbo stavbe na zemljo. Temelje lahko izvedemo na več načinov, za katerega se odločimo, pa je večinoma odvisno od nosilnosti same zemljine. Do nedavnega so se še v veliki večini uporabljali pasovni in točkovni temelji (manjši betonski zidovi v zemlji, ki podpirajo zidove nad njo). Zaradi učinkovitejše izvedbe nizkoenergijske, pasivne ali skoraj nič-energijske gradnje, danes tovrstne pasovne temelje zamenjujejo z izgradnjo temeljne plošče oz. temeljne blazine - (t.j. debela plast betona, na kateri se zgradi celoten nadzemni del hiše). Temeljna plošča, ki jo v večini uporabljajo danes, v primerjavi s pasovnimi temelji zahteva manj izkopa, manj opaževanja, dopušča hitrejšo gradnjo in omogoča izvedbo toplotno izolacijskega ovoja stavbe v zemlji. Zaradi tega je izkoristek energije veliko boljši.

Temelji montažne hiše morajo:

omogočati nizkoenergijsko gradnjo,
zaščito pred potresnimi sunki in zdrsi,
akumulacijo energije in preprečevanje toplotnih mostov,
zaščito pred vdorom plina radona,
preprečiti posedanje zaradi zmrzovanja zemljine pod stavbo.
Temeljna plošča omogoča učinkovitejšo izvedbo toplotnega ovoja stavbe

Temeljna plošča torej kot osnova vsake hiše oz. objekta omogoča stabilnost ter nosilnost, poleg tega pa hišo oz. objekt varuje pred vlago in toplotnimi izgubami. Teža objekta v novogradnji se razporedi preko temeljne plošče, ki ima veliko večjo površino in so pritiski pod njo s tem manjši oz. bolj razporejeni. Zaradi tega priporočamo, da se pod temeljno ploščo namesti preverjena toplotna izolacija XPS, brez skrbi, da bi se ta deformirala.

Izbira temeljenja torej tudi neposredno vpliva na zasnovo toplotnega ovoja stavbe. Pri načrtovanju skoraj nič-energijskih stavb moramo stremeti k neprekinjenemu toplotnemu ovoju, ki bo poskrbel za zdravo in energijsko varčno stavbo. Pri Marlesu se zavedamo, da dobro izolirana hiša s primernim in natančno izvedenim toplotnim ovojem pomeni velik prihranek energije ne samo pozimi, ko je potrebno hišo ogrevati, temveč tudi poleti, ko s pravilno načrtovanim in natančno izvedenim ovojem objekta lahko pripomoremo k optimalnejšim bivanjskim pogojem in prijetnem počutju v objektu.

Zakaj je tako pomemben toplotni ovoj hiše?

O toplotni zaščiti temeljne plošče je treba razmišljati na samem začetku projekta, saj temeljna plošča s svojo veliko betonsko površino brez ustrezne toplotne zaščite povzroča velike toplotne izgube. Namreč v zimskem času nam toplotno neizolirana ali slabo izolirana tla in kletne stene lahko povzročijo kar eno tretjino vseh toplotnih izgub stavbe. Poleg tega so kletni ali pritlični prostori v tem primeru zelo neprijetni in hladni in nam povzročajo bivalno neugodje ter v nekaterih primerih celo pojav plesni. 

Energijsko učinkovita temeljna blazina - na kaj moramo paziti?

Obstaja več izvedb temeljne plošče in polaganja toplotne izolacije, ki se razlikujejo od vrste objekta, energetskih zahtev objekta in nenazadnje tudi izvajalca. Cona zmrzovanja se je v preteklosti reševala z gradnjo temeljev pod globino zmrzovanja. Odvisno od lokacije objekta in tipa zemljine. Ko gradimo nizkoenergijske, pasivne ali skoraj nič-energijske objekte brez toplotnih mostov, pa tovrstno temeljenje na točkovnih oziroma pasovnih temeljih odpade. Ena izmed inovativnih in pogosto uporabljenih vrst toplotne izolacije pod temeljno ploščo, je SEISMIC temeljna blazina ali ANTIRADON temeljna blazina podjetja FIBRAN. Njihova rešitev s SEISMIC temeljno blazino z razširjenim pasom toplotne izolacije izven tlorisa temeljne plošče, je tako brez toplotnih mostov in hkrati zaščiti objekt pred dvigovanjem zemljine zaradi zmrzovanja pod temeljno ploščo. Pri izvedbi energijsko učinkovite temeljne plošče je ključno, da jo podložimo le s toplotno izolacijo, ki je preverjena za vpliv dolgotrajnih obremenitev in izpostavljenost vlažnim razmeram ter ne spremeni svojih lastnosti. Takšna je prav toplotna izolacija FIBRANxps, ki se ne navlaži niti pri dolgotrajni potopitvi v vodo, niti pri prehajanju vlage skozi pore v materialu.

SEISMIC temeljna blazina ali ANTIRADON temeljna blazina

Poleg primernega materiala moramo pri aplikaciji pod temeljno ploščo paziti, da sistemsko in enovito izvedemo celoten sklop. Pri potresu so namreč problematični tudi zdrsi posameznih elementov pod temeljno ploščo. Zato je potreben poseben sistem, ki te zdrse prepreči. Sistemska rešitev SEISMIC temeljna blazina zagotovi, da sta toplotna izolacija in hidroizolacija spojeni v kompozit skupaj s temeljno ploščo. Skupaj delujejo kot ena trdna in stabilna temeljna blazina. Poleg tega s SEISMIC temeljno blazino zagotovimo neprekinjen toplotni ovoj, ki popolnoma izniči vpliv toplotnih mostov. Če povzamemo - SEISMIC temeljna blazina je kompozit armiranobetonske temeljne plošče, toplotne izolacije in hidroizolacije, pri katerem so vsi sloji medsebojno trajno spojeni. Lahko se odločite za enoslojno ali dvoslojno toplotno izolacijo. Za območja s potencialno visoko koncentracijo radona v notranjih prostorih obstaja ANTIRADON temeljna blazina, ki je nadgrajena izvedba SEISMIC temeljne blazine in omogoča dodatno zaščito proti prehodu plina radona. Za tako zahtevne aplikacije mora biti toplotna izolacija preverjena za uporabo pod dolgotrajnimi obremenitvami in imeti Evropsko tehnično oceno (ETA) za tovrstne aplikacije.