Dejstvo je, da je les kot organska snov gorljiv material. Pogosto pa se ne upošteva dejstva, da ima pravilno dimenzionirana lesena konstrukcija bistveno večjo požarno odpornost, kot jo izdelkom iz lesa običajno pripisujemo. Pri tem lahko lesena konstrukcija preseže tudi požarno odpornost jekla in armiranega betona. Sposobnost lesa za prevajanje toplote je namreč zelo majhna, saj jo prevaja 300 do 400 krat počasneje kot jeklo. Požarno nezaščitenemu jeklu se začne manjšati nosilnost pri temperaturi okoli 230°C, pri 500°C se prepolovi, pri 750°C pa je samo še 10 odstotkov trdnosti.

Pri lesu pa v primeru požara poznamo tipično oceno oglenitve, ki je 0,6 mm na minuto, kar upoštevamo pri dimenzioniranju lesenih konstrukcij. Elementi iz lesa torej zoglenijo počasi, od površine proti notranjosti, kar onemogoča dostop kisika do lesa. V nezoglenelem preseku torej ohranjajo elementi polno nosilnost in med gorenjem ne spreminjajo oblike, zaradi česar ne povzročajo pritiska oziroma prenosa obtežbe na druge konstrukcijske elemente, kar je večinoma vzrok za porušitev konstrukcije. Poleg tega so Marles lesene konstrukcije izolirane z negorljivo kameno volno, konstrukcija je z obeh strani obdana z negorljivimi mavčnimi ploščami ali ognje odpornimi lesnimi ploščami, kar dodatno preprečuje dostop ognja do lesene konstrukcije objekta. V Marles hiši je torej varno živeti, saj se kljub vnetljivosti lesa, v primeru požara obnaša varno in predvidljivo.

Dodaten argument v prid požarni varnosti marlesovih objektov pa govori tudi dejstvo, da marlesovi elemnti za gradnjo hiš dosegajo standarde požarne varnosti, ki so na nivoju EU predpisani za gradnjo šol in vrtcev ter bistveno presegajo zahteve, ki so postavljene za gradnjo običajnih stanovanjskih objektov.

Les je kot organska snov gorljiv material. Vendar za ognjevarnost nekega elementa oziroma objekta ni toliko pomembna njegova gorljivost, ampak je veliko pomembnejša njegova "odpornost nasproti gorenju".

Na pogoriščih tako lahko vidimo ožgane tramove, ki še kar stojijo pokonci in nosijo svoje breme (kot na sliki), kar je prav posledica njihove odpornosti nasproti gorenju, kar pomeni, da pravilno dimenzioniran in zaščiten les gori kontrolirano in predvidljivo dolgo ohranja svojo konstrukcijsko trdnost.

Pri jeklu pa je drugače. Ko preseže določeno temperaturo (nad 500°C), preide v območje plastičnosti, ko nima več svoje nosilnosti in se dimenzijsko deformira ter naenkrat in v popolnosti popusti. Preden se lesena konstrukcija poruši, tudi glasno poka, zato imajo osebe v objektu čas, da se iz področja požara umaknejo. Jeklo pa izgubi trdnost hitro in se zruši, največkrat brez opozorila. Les dogoreva počasi, njegova notranjost ostaja nepoškodovana in zato tak nosilni gradbeni element določen čas še vedno opravlja svojo nalogo (glej graf). V požarih torej ohrani les trdnost dlje časa kot jeklo.

Spodnji graf prikazuje primerjavo izgube trdnosti jeklene konstrukcije v primerjavi z leseno konstrukcijo: