7. 7. 2025

Marles v sodelovanju z Univerzo v Mariboru

Marles s ponovnim sodelovanjem z Univerzo v Mariboru odkriva prednosti montažne gradnje in kako ta vpliva na bivalno ugodje. Skupaj s študenti Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter njihovimi mentorji smo naredili raziskavo o bivalnem okolju v montažnih lesenih hišah nekoč in danes.

Kaj smo raziskovali

Projekt se je osredotočal na primerjalno analizo dveh Marles objektov, ki sta postavljena v Limbušu, in sicer 'stara' hiša Bellevue in 'nova' vzorčna hiša Dom24h. Analizirali smo indikatorje bivalnega okolja, kot so temperatura, relativna vlažnost, vsebnost CO2, prisotnost radona, formaldehida in splošna kakovost zraka.

Hiša Dom24h

Hiša Bellevue

Kako bivalno udobje vpliva na naše zdravje?

Kljub visokom standardom sodobne gradnje se pri starejših stavbah srečujemo s sindromom 'bolnih stavb'. Ta je posledica slabe kakovosti zraka, neustrezne regulacije temperature, nezadostne osvetlitve in prisotnosti škodljivih snovi, kar lahko na dolgi rok povzroči različne alergije, bolezni dihal, utrujenost in zmanjša kognitivne funkcije.

Na podlagi zbranih podatkov bomo pripravili uporabne smernice za izboljšanje kakovosti bivanja – tako za prenove obstoječih kot za načrtovanje novih stanovanjskih objektov.

Vpliv projekta na prihodnjo gradnjo

Projekt bo prispeval k večji ozaveščenosti o pomenu zdravega notranjega okolja, spodbudil konkretne izboljšave v bivalnih razmerah ter okrepil znanja in kompetence študentov, ki bodo nova spoznanja prenesli neposredno v prakso arhitekture in gradbeništva. Ključni izsledki bodo vključeni tudi v izobraževalne programe, s čimer podpiramo dolgoročen razvoj stroke.

Vodja projekta s strani Marlesa sta dr. Tina Špegelj, direktorica trajnostnega razvoja podjetja in Toni Šauperl, vodja tehnološkega razvoja in kvalitete.

Iz Univerze v Mariboru pa so sodelovali izr. prof. dr. Erika Kozem Šilih, prof. dr. Miroslav Premrov, asist. dr. Maja Lešnik ter študentje Žiga Tomaž Krajnc, Jan Čokolič, Marko Pavlović, Eva Gradišnik, Teja Bohl, Ivana Manasova.

Spodnjo grafiko so oblikovali sodelujoči študentje na projektu.